Tretja liga B – Ko številke ne lažejo, favoriti pa še manj

Priznam. Ko sem pogledal lestvico Tretje lige B, sem moral dvakrat preveriti, ali gledam pravo tabelo. Na vrhu namreč stoji igralec, ki očitno še ni prebral, da je v rekreativni ligi dovoljeno tudi izgubiti kakšno tekmo.  Zoran Perić. Sedem tekem. Sedem zmag. Enaindvajset točk. To ni več dober začetek sezone, to je skoraj popoln začetek. Sedem nasprotnikov je poskusilo, sedem jih je odšlo domov z mislijo: "Naslednjič bo pa bolje." Zoran pa mirno pobira točke in iz tedna v teden dokazuje, zakaj trenutno sedi na vrhu lestvice.  A pozor. Za njim preži človek, ki še ni okusil poraza. Rade Stevanović je odigral pet tekem in vseh pet tudi dobil. Petnajst točk iz petih nastopov pomeni stoodstoten izkupiček. Res je, da ima dve tekmi manj od vodilnega, vendar matematika pravi, da ima vse v svojih rokah. Če bo nadaljeval v takšnem ritmu, nas čaka zelo zanimiv boj za prvo mesto.
Prav zaradi takšnih zgodb je liga zanimiva. Ni dovolj pogledati samo števila točk – pogledati je treba tudi število odigranih tekem. Na tretjem mestu je Žiga Prijatelj, ki je odigral največ tekem med vodilnimi. Sedem dvobojev, štiri zmage in trinajst točk. Morda trenutno nekoliko zaostaja za vodilnima, vendar je svoje delo opravil in čaka, kako bodo odgovarjali tekmeci.  Tik za njim pa je skupina igralcev, ki bo zagotovo še mešala štrene. Luka Voje ima štiri zmage iz šestih tekem. Jure Kranjec pa je še eden izmed tihih favoritov. Pet tekem, štiri zmage in le en poraz. Če odigra preostale zaostale dvoboje tako uspešno kot doslej, bo vrh lestvice hitro postal precej bolj tesen. Tudi Peter Gorečan in Žiga Bergant ostajata v igri. Deset točk pomeni, da ni še prav nič odločeno. Ena dobra serija lahko igralca v nekaj tednih iz sredine lestvice prestavi povsem pod vrh. Potem pa pridemo do dela lestvice, kjer se začne prava rekreativna romantika. Tam ni več toliko računanja točk, ampak predvsem vprašanja: "Kdaj imava čas za tekmo?" Jaka Skrbinc, Urban Zupančič, Klemen Mir in Boris Gorišek imajo še dovolj prostora za napredovanje. Posebej zanimiv je primer Klemna Mira. Osem odigranih tekem pomeni največ aktivnosti v ligi. Res je, da rezultatsko trenutno ne kaže tako visoko, vendar si zasluži pohvalo za nekaj, kar je v rekreativni ligi vedno pomembno – igra. Ker lestvica se sama od sebe pač ne premakne. Na spodnjem delu lestvice pa se skriva še nekaj igralcev, ki imajo precej več možnosti, kot trenutno kažejo točke. Sašo Balovski, Danijel Jošić in Stojan Nikolić imajo pred sabo še dovolj tekem, da sezono obrnejo na glavo. V rekreativni ligi se pogosto zgodi, da nekdo ujame formo ravno sredi poletja, ko žogice letijo nekoliko hitreje, igralci pa so že lepo ogreti. Posebna zgodba je tudi Boris Zorko. Ena tekma, ena zmaga, stoodstoten izkupiček. Če bi se prvenstvo končalo danes po odstotku uspešnosti, bi verjetno zahteval medaljo. Žal lestvica šteje tudi število odigranih tekem, ki pa jih bo trenutno poškodovani Zorko ob sanirani poškodbi zagotovo odigral.

Kar pa najbolj veseli organizatorje, je nekaj drugega. Liga živi. Večina igralcev redno igra, razlike med tekmovalci niso velike, vsak krog prinese kakšno presenečenje in že ena sama zmaga ali poraz lahko pomeni premik za več mest na lestvici. Do konca sezone nas čaka še veliko tenisa, veliko dogovarjanja po telefonih, veliko iskanja prostih terminov in verjetno tudi kakšen stavek: "A lahko prestaviva na jutri?" Eno pa je že zdaj jasno. Če želi kdo osvojiti Tretjo ligo B, bo moral prej ali slej najti recept za Zorana Perića. Trenutno ga namreč še ni našel nihče. Mi pa bomo z zanimanjem spremljali, ali bo vodilni zdržal pritisk zasledovalcev ali pa bomo že v naslednjih tednih dobili novega kralja Tretje lige B.

Naj se dobra sezona nadaljuje. Se vidimo na igriščih. Naj se tenis igra